Velika noč se letos praznuje na 1. april. Ta je zaznamovan kot dan šal, zato bo praznovanje velike noči letos še bolj pestro. Po tradiciji je na veliki petek pred veliko nočno zapovedan strogi post, kar pomeni strogo odpovedovanje hrani. V soboto med mašo župnik ali pa kaplan blagoslovi hrano in nato jo v nedeljo zaužijemo za zajtrk.
Različne države praznujejo veliko noč na različne načine. Velika noč v Ameriki praznujejo na različne načine. Tam so mnogi ljudje opustili krščanske tradicije velike noči in so prevzeli bolj komercialne oziroma razvedrilne namene. Osredotočili so se na tradicijo skrivanja in iskanja svetlo obarvanih skuhanih jajc. V trgovinah pred veliko nočjo imajo na voljo razne okraske za jajca. Nekateri so nadomestili kurja jajca s čokoladnimi.
Med iskanjem velikonočnih jajc otroci zbirajo svoja jajca v košaricah in tisti, ki najde največ jajc zmaga. Velika noč se je bolj spremenila iz praznovanja Jezusovega vnebovzetja v praznovanje velikonočnega zajca. Velikonočni zajec je postal velik simbol velike noči in nekateri mediji kar popolnoma izpustijo krščanske namene velike noči. To je zato, da bi bili videti bolj inkluzivni za ostale vere, ki se tudi hočejo udeležiti dejavnosti, vendar pa ne verjamejo v krščansko vero.
Pogosto so pred tem dnevom v trgovinah na voljo vnaprej sestavljene košare. Mnoge trgovine imajo veliko razprodajo čokoladnih in različnih drugih dobrot. Na blagoslovljenje se v Sloveniji pripravimo tako, da košaro napolnimo z različnimi velikonočnimi dobrotami, kot so potica, šunka, pirhi, hren in hlebec kruha.
Ljudje se običajno na veliko soboto ob dvanajsti uri zberejo v cerkvi na blagoslovljenje. Velika noč predstavlja zelo pomemben del celotne krščanske vere ne glede na običaje. V nekaterih manjših mestih imajo blagoslovljenje v glavni cerkvi oziroma po različnih kapelicah po vaseh. Blagoslovljenje poteka tako, da ima župnik ali pa kaplan krajšo mašo, ki obsega različne pridige za veliko noč.
Nato mu ministranti pomagajo z dejanskim blagoslovljenjem. To opravi tako, da uporabi poseben železni pripomoček, ki razprši krščeno vodo po vseh velikonočnih košarah ter po vernikih, ki se udeležijo maše. Po opravljeni maši običajno udeleženi dobijo posebne podobice, ki imajo na sprednji strani sliko Marije ali Jezusa, na zadnji strani pa pridigo ali manjši odlomek, ki ima povezavo z veliko nočjo.
Največkrat se velika noč praznuje v mesecu aprilu, lahko pa se praznuje na koncu marca ali pa začetku maja, vendar to je v izrednih primerih. Sicer naj bi se praznovala na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, vendar to ni vedno popolnoma natančno glede na dejanski čas polne lune. Do zamika pogosto pride tudi med Rimskokatoliško in Pravoslavno Cerkvijo, ker uporabljajo drugačno formulo za izračun datuma. Glavni namen praznika je druženje družine in priprava velikonočne košare.